»Želela bi, da bi knjiga ljudi spodbudila tudi k večji empatiji.«

»Zame je največji uspeh najti bralca, ki bo z empatijo in globino prebiral moje knjige.«

»Knjiga, zlasti leposlovna, je civilizacijski skok omogočila ne samo zato, ker omogoča pretok informacij in podatkov od možganov do možganov, temveč tudi, ker branje usposablja ljudi za sprejemanje vedno novih informacij in znanj, spodbuja njihovo radovednost in tudi ambicioznost, njihovo željo po primerjanju z zgledi in odkrivanju novega. Hkrati pa spodbuja in razvija zmožnost empatije bralcev.«

»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Phillips in Kovač menita, da moramo ubraniti 'pomen dolgega branja in celih knjig, ki niso razsekane na posamezna poglavja, izgubljene v /…/ podatkovnih bazah'.«

»Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče.«

»Vojna in Mir. Letos sem namenoma vzela na morje samo te štiri knjige, da se ne bi prepustila skušnjavi lahkotnih 'krimičev' in poletnih romanc, pa se v treh tednih nisem pretolkla dlje od tretje knjige.«

»Začni z Avguštinom in z njegovimi Izpovedmi ter s Tomažem Kempčanom in njegovo Hojo za Kristusom.«

»Knjiga zaradi zamikanja časa 'teče kot film Pulp Fiction Quentina Tarantina'.«